Intervju: Odločitev za delo od doma je bila enostavna
V zadnjih časih je delo od doma postala realnost številnih posameznikov po svetu. Komunikacija z vodstvom podjetja, organizacija dela in časa, spopadanje z osamljenostjo so le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo tisti, ki se prvič lotevajo dela na daljavo. Ker vse kaže, da bo delo od doma ostala realnost številnih posameznikov po svetu tudi prihodnje, vam želimo posredovati še nekaj nasvetov pri iskanju strategije, kako se lotiti dela od doma in pri tem ostati produktiven.
Pogovarjali smo se z Mihom Filejem, ki svoje delo že 10 let opravlja od doma. Miha je računalniški programer, ki je v svoji karieri delal za različna svetovna podjetja. V zadnjih 3 letih ob delu neprestano potuje, zato ima veliko izkušenj prav s tem, kako v prostoru postaviti delovno postajo, ko za to nimamo idealnih fizičnih pogojev. Pogovarjali smo se tudi o največjih izzivih in prednostih dela od doma.
Prijavite se na naše e-novice, kjer vas obveščamo o novostih in idejah s področja načrtovanja delovnih prostorov.
Z delom na daljavo se srečujete že zadnjih 10 let. V svoji poklicni karieri ste delali za številna podjetja. Zakaj ste se sploh odločili, da se lotite dela na daljavo in kaj vam je pri tem najbolj zanimivo?
Sprva me je delo od doma začelo zanimati, ker sem za vožnjo v službo in nazaj porabil več kot 2 uri na dan. Če spanju namenimo 8 ur in nato 8 ur preživimo še v službi, pomenita tisti 2 uri četrtino preostalega časa v dnevu. Če torej delam od doma, imam na voljo 25 % več prostega časa. Odločitev je bila enostavna.
Ko sem začel delati od doma, sem opazil tudi druge prednosti. Na mojem področju dela se pogosto srečujem s problemi, ki jih ni možno rešiti v 1 ali 2 urah. Če po 2 urah pride do prekinitve, rabim precej časa, da z delom nadaljujem tam, kjer sem se ustavil. Največjo prednost dela od doma vidim v tem, da omogoča dolge, neprekinjene odseke, kjer se lahko poglobim danemu opravilu. Reševanje takšnih problemov je tudi najbolj zanimiv in vznemirljiv del mojega poklica, zato sem delu od doma zelo naklonjen.
Kateri pa so največji izzivi dela na daljavo?
Izzivi so lahko glede na organizacijo podjetja zelo različni. Pod organizacijo mislim predvsem, kolikšen del podjetja dela na daljavo in kako pogosto.
Sam sem izkusil celoten spekter – od tega, da sem bil edini, ki je delal na daljavo, do tega, da smo na daljavo delali prav vsi. Če ste del manjšine, ki v ekipi dela od doma (ali celo edini), boste morali biti pri komunikaciji zelo proaktivni. Hitro se bo zgodilo, da se bodo neformalni sestanki, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, zgodili brez vas. Podjetje si lahko pri tem pomaga tako, da vzpostavi evidenco pomembnih odločitev, ki je dostopna na nekem centralnem, vsem dosegljivem mestu. Če iščete novo službo in imate možnost izbire, se raje odločite za podjetje, kjer od doma dela večina ekipe.
Težava dela na daljavo je lahko tudi ohranjanje kakovostnih človeških odnosov med člani ekipe. Ko človeka nimamo pred sabo, se lahko hitro zgodi, da naša komunikacija postane hladnejša, manj osebna. Saj ste že kdaj brali komentarje na internetu, kajne? Zelo pomaga, če vsaj občasno vzpostavimo video klic in nekaj časa namenimo klepetu. Na dolgi rok lahko podjetja k druženju zaposlenih pripomorejo tudi z organizacijo t. i. on-site srečanj, enkrat ali večkrat na leto, kjer lahko ekipa za dan ali več dela skupaj ter se ob tem tudi druži.
V začetku je bil moj največji izziv tudi postaviti mejo med delom in preostankom dneva. Ko delaš v pisarni, vidiš sodelavce, ko začenjajo odhajati. Mogoče te čaka prevoz. Doma je ta meja bolj zabrisana, še posebej, če nimaš otrok. Dodatno se stvari zakomplicirajo, če se med delovnim časom lotiš opravil, ki niso povezana s službo. Ker si pač doma in to lahko narediš. Kasneje pa želiš to nadoknaditi in delo se lahko hitro zavleče pozno v večer. Zame je bilo ključno, da sem si zadal neko uro, ko bom z delom zaključil. Ko sem imel enkrat to v mislih, je bilo veliko lažje med delovnim časom ostati osredotočen na delo.
Ta zabrisana meja med delom in preostalim časom doma, o kateri govorite, je verjetno težava, s katero se spoprijemajo številni posamezniki, ki delajo na daljavo. Imate še kakšen nasvet, kako se spopasti s tem izzivom?
Da, na to temo bi rad omenil še eno past, in sicer neprekinjeno povezanost s pisarno (preko chat orodij, email-a, koledarja …). Če imamo ta orodja ves čas pred sabo, tudi po delovnem času, obstaja velika verjetnost, da bomo opazili nekaj, kar nas bo potegnilo nazaj v službo. Tej pasti se je bilo nekoč enostavneje izogniti, saj je bilo dovolj, da si na računalniku izklopil vse programe. Sedaj imamo pametne telefone in potisna obvestila, ki nas lahko dosežejo vsako uro. Moram izpostaviti, kako zelo je pomembno, da naše telefone naučimo, da nas izven delovnega časa ne motijo. Chat programi imajo po navadi t. i. do not disturb nastavitev, kjer določimo, od katere do katere ure želimo biti dosegljivi. Kar se tiče službenega e-maila, se mi pa zdi nujno, da uporabljamo namenski program, ki nam bo omogočal, da izven delovnega časa beremo in pišemo osebno pošto, brez da bi nas motile službene zadeve.
Nekatera delovna mesta od nas zahtevajo, da občasno dežuramo in smo dosegljivi 24 ur na dan, v primeru, da gre kaj hudo narobe. V teh primerih si ne moremo privoščiti, da bi se popolnoma odklopili od vseh načinov komunikacije. V takem primeru bi svetoval, da si podjetje za nujne komunikacije uredi ločen kanal, na katerega lahko dežurni ostanejo priključeni, tudi ko se odklopijo od ostalih običajnih kanalov.
Kaj bi svetovali podjetjem, ki so se morala na hitro odločiti in vzpostaviti delo na daljavo. Na kaj morajo biti pozorni?
Podjetja, ki se bodo prvič srečala z delom od doma, čakajo velike spremembe. Na tej točki bi vse vpletene najprej spodbudil, da pod vprašaj postavijo vsak aspekt vsakdanjega dela. Najverjetneje bo prvi instinkt skušati vzpostaviti proces dela, kot je bil prej. S tem pa boste izgubili možnosti za izboljšavo.
Na novo nastale razdalje med člani ekipe ne poskušajte kar takoj premostiti z neprekinjeno komunikacijo (redni video in telefonski klici, chat orodja, itd.). Delo na daljavo vam omogoča, da se lotite nalog, ki zahtevajo poglobljenost in osredotočenost (verjetno ste že slišali za osebo, ki rada pride v pisarno ob 5.00 zjutraj, ker lahko takrat delo opravlja nemoteno). Sebi in ostalim zagotovite obdobja nemotenega dela, sestanke ter podobna opravila pa združite v nekaj ur dnevno, ali še bolje, na določene dneve v tednu.
Delo od doma ima dobre plati, ampak moramo jih znati izkoristiti. Če boste v delo na daljavo skušali umestiti prakse, ki so specifične za delo v pisarni, boste tako dobili najslabše plati obojega.
Glede na to, da veliko potujete, si morate delovno postajo na hitro oblikovati, kjerkoli se pač nahajate. To pomeni, da morate uporabiti mize, stole in ostalo pohištvo, ki ga imate trenutno na voljo. Ravno to se sedaj dogaja veliko posameznikom po svetu – kako si na hitro oblikovati delovni kotiček s pohištvom in pripomočki, ki jih imajo doma. Kaj bi jim svetovali?
Med potovanjem večino časa delam na prenosnem računalniku, kar mi sicer ne ustreza, saj mi povzroča bolečine v vratu in v hrbtu. Zato so redni odmori ključnega pomena. Dolžina in pogostost odmora bosta odvisni od posameznika. Zame najbolje deluje 5 min odmora vsakih 45 minut. Na računalniku imam vedno na vidnem mestu program, ki mi pove, koliko časa je minilo od zadnjega odmora. Če vidim, da je številka šla čez 50 min, se poskusim čim prej odlepiti od računalnika.
Kar se pohištva tiče, pa skušam poiskati primerno visoko mizo in stol, na katerem se najbolje počutim. Posameznikom, ki si želijo delovni kotiček oblikovati doma, svetujem, da ne vztrajajo s pohištvom, na katerem se ne počutijo dobro. Če težave ignoriramo predolgo, se lahko razvijejo zelo trdovratne bolečine, ki jih bomo odpravljali mesece ali leta. Pomembno je, da smo nenehno pozorni na dogajanje v telesu in okolje temu primerno prilagajamo.
Fotografije: osebni arhiv in Pexels